sobota, 30. julij 2011

Hvaležnost

Trenutki današnjega dneva so stkani iz hvaležnosti,
saj sem bila deležna prečudovitega paketka, 
ki mi ga je dostavila prijateljica:))...
In prav v tem občutenju 
je prišla prošnja za prav posebno zahvalno čestitko.
 Ustvarjala se je kar sama...
 Hvaležnost je tista energija, 
ki odpira, ki omogoča, ki radosti in bogati...
 Je kot kvas, ki omogoči, da iz zmesi 
moke, vode in soli nastane dišeč kruh...
Odprimo torej oči in bodimo (več in bolj) hvaležni.
Jaz sem.
Topel pozdrav, Tanja E.

petek, 22. julij 2011

Srebrni lesk

Ko bele ptice sanj razprejo krila v nebo,
ko je srce lahko da leti,
in ko so tvoje lastne zvezde trdno sidrane v resničnosti,
imaš v roki čarobno paličico, iz katere se usiplje srebrni lesk...

 Ne gre torej za velike magične skrivnosti, 
saj... najboljše stvari se nam dogajajo, 
ko znamo imeti radi, ne le pasivno čakamo, 
da nas imajo radi najprej drugi ,
ko je naše srce v pretoku,
ko se zavemo svojih darov in talentov in 
jih uresničujemo v realnosti ter 
izpustimo svoje sanje iz področja mentala na plano, 
med ljudi, na zrak...
Čestitka je (tudi) za tokratni izziv craftalnice
saj vsebuje čipko in pikice.

Topel pozdrav, Tanja E.

nedelja, 17. julij 2011

Mehkoba v barvah


Ko s prsti kratko preskakujem svoje zaloge papirja,
kot razigrana deklica čez številne majhne morske valove,
me z diskretno magnetno silo intuitivno pritegnejo
(spet) te iste barve.

Mehke in tople, osredinjene v svojem šepetanju
in blage v svoji naravnosti.
Nekaj kričečih preskočim, 
kot bi na njih tlela rahla žerjavica.
Danes delam nekaj čisto zase, 
zato izberem take, ob katerih se počutim,
kot v toplem domačem naslonjaču
z ničemer primerljivim občutkom, 
da so se vsa hrepenenja prelila v moje morje vsakdana.


Raje imam take, ki pustijo, da se človek ob njih sam pomane,
kot tiste, ki drezajo same.
Raje tiste, ki s svojim mirom pustijo sled, 
kot tiste, ki zarijejo svojo zgodbo... 
 Tudi pri ljudeh spoštujem prav take barve naravo.


Čestitka vsebuje čipko in pikice, 
zato jo prijavljam na tokratni izziv Craftalnice.
Medvedek in gumbek sta iz domače fimo peke.
Zato se mi zdi, da pobožata še bolj.
(p.s. ta nežno lila se žal ne pusti 
v svojem originalnem odtenku ujeti v moj fotobjektiv...)
Topel pozdrav, Tanja E.

petek, 15. julij 2011

Veličastnost življenja

Tokratna čestitka je za ljubiteljico Egipta in raftinga.

 Te dni prebiram meni ljube, že ničkolikokrat prebrane dele knjig in
pod vtisom mojstrskih besed meni na kožo pisanih zapisov tega, 
kar človek v resnici je, 
se mi zazdi, da nimam kaj smiselnega dodati.
Zato v besedi kaj več kdaj drugič.
Morda "le" to: veličastnost življenja se nam 
razrije povsod, kjer jo poiščemo. 
Zato nam ni treba zreti v mogočne piramide
ali okušati neponovljive trenutke pluskanja divjih voda 
po od radosti razgretih licih.
Trenutek zavedanja na domačem dvorišču zadostuje. 
Naj tale pesem doda kanček tej veličastnosti.
In... lepo se imejte, kjerkoli ste! Tanja E.

torek, 5. julij 2011

Na zelenem igrišču

No tematike za tole pa ni kaj uganjevati, ane?
Imejte se lepo in 
s pravo taktiko ter izbranim tempom 
vodite "svojo žogo" do željenega cilja...
Topel pozdrav, Tanja E.

nedelja, 3. julij 2011

sobota, 2. julij 2011

Spomin


...nate, ki si del mene, kot moje srce. 
Nate, ki me objameš v toplem jutranjem sončnem žarku
in ki v lahni sapi večera poljubiš moja otroka pred spanjem…



Spomin na 28. junij 1991 je te minule dni v meni ponovno 
oživel nepozabne in težke zareze v mojo realnost,
ki so moje življenje v najglobljem temelju spremenile,
skozi trpljenje sprožile nikoli končan proces 
preobrazbe mene kot človeka,
preko nenadomestljive in trajne izgube 
pa povsem predrugačile moje dojemanje stvarstva 
in naše vloge v njem.
 Osamosvojitvena vojna….mejni prehod Holmec…ubit…
Trenutek, ki mi je na pragu mojih študentskih let sesul vse, 
kar sem do takrat poznala in vedela.
Sledila je dolga doba dojemanja, 
da to niso (pre)hude sanje, iz katerih se nikdar ne zbudim.
Da res nikoli več ne prideš čez domači prag.
In prineseš svoje sonce.
Da je vse, kar sva kot otroka istega gnezda imela, 
ostalo le v srcu, ujeto v nasmejane družinske albume 
in za vedno vtkano v nepozaben spomin, 
ki sem ga za dolga leta zaklenila tudi pred sabo.
Povezava v srcu pa je ostala. 
In naš morski zaliv, kjer sva skupaj raziskovala 
morsko dno tudi danes enako poljublja morsko obalo…
 In na moje poteze obraza tiho riše mehkobo. 
Kot si jo znal samo ti.
Vedno, vedno te bom pogrešala.




Topel pozdrav, Tanja E.